Vnetna bolezen sklepov ali artritis lahko povzroča bolečine, otekline in spremembe v njihovi zgradbi. Kdaj se pojavi in kaj je artritis? Pojavi se lahko v enem ali več sklepih hkrati, poznanih pa je več kot sto različnih oblik te bolezni. Razlike med njimi izhajajo iz različnih vzrokov, načina napredovanja in odziva na zdravljenje. Najpogosteje se pojavljata dve obliki – osteoartroza (OA) in revmatoidni artritis (RA). Lahko se razvija počasi, skozi leta, ali pa izbruhne nenadno. Čeprav prizadene predvsem starejše, ni izključno povezan s starostjo. Večjo verjetnost za pojav imajo ženske in ljudje s prekomerno telesno težo.
Značilni znaki artritisa so bolečina, otekanje, okorelost in zmanjšana gibljivost prizadetih sklepov. Pri osteoartrozi se težave običajno okrepijo med gibanjem in popustijo ob mirovanju. Pri revmatoidnem artritisu pa je ravno obratno – bolečine in otrdelost so najmočnejše zjutraj ali po daljšem počitku, čez dan pa se z aktivnostjo zmanjšajo. Jutranja okorelost pri OA navadno traja manj kot eno uro, pri RA pa se lahko vleče več ur. Zaradi bolečin in omejene gibljivosti bolniki pogosto zmanjšajo telesno dejavnost, kar vodi v oslabitev mišic in dodatno obremenitev sklepov.
Razlike med osteoartrozo in revmatoidnim artritisom
Pri osteoartrozi so najpogosteje prizadeti večji sklepi – predvsem kolena, kolki ter sklepi, ki so bili v preteklosti poškodovani. Bolečina se sprva pojavlja le ob določenih gibih in je zmerna, vendar sčasoma napreduje. Revmatoidni artritis pa deluje sistemsko – pogosto prizadene sklepe na obeh straneh telesa hkrati. V zgodnjih fazah se lahko simptomi pojavijo le na eni strani, vendar bolezen običajno napreduje simetrično. RA ne prizadene samo sklepov, ampak lahko vpliva tudi na notranje organe, med drugim na srce, ožilje, živčni sistem in oči. Pogosto ga spremljajo utrujenost, slabši apetit, slabokrvnost in rahla povišana telesna temperatura.
Dejavniki tveganja in potek bolezni
Na razvoj artritisa vpliva kombinacija dednih dejavnikov, starosti, telesne teže in življenjskega sloga. Ponavljajoče se obremenitve sklepov, stare poškodbe ali pomanjkanje gibanja lahko povečajo tveganje za nastanek bolezni. Vnetni procesi povzročijo postopno obrabo hrustanca, kar vodi do trenja med kostmi in s tem do bolečine, deformacij ter zmanjšane gibljivosti.