Slovenija se je začela oskrbovati z zemeljskim plinom leta 1974, ko je podpisala sporazum o združevanju sredstev za plinafikacijo Slovenije. Samo omrežje za plin se je začelo graditi tri leta pozneje, zatem pa se je začela njegova aktivna uporaba. Takrat nas je seveda tudi skrbelo kakšna bo cena plina. Prihajal je namreč iz Rusije, prevažali pa smo ga na Hrvaško. Z leti in izkušnjami se je plinovod širil, tako, da je danes prisoten v vseh obsežnejših industrijskih središčih, mestih in krajev. Zanesljiv je glede same dobave, kar ga dela tudi cenovno donosnega. Sam zemeljski plin je fosilno gorivo, kar pomeni, da je nastal iz razkroja organskih snovi in usedlin. Sestavljen je iz različnih plinov, največ je metana, sledi še etan, propan, butan in drugi, od katerih je odvisno kakšna bo cena plina. Pridobiva se iz zemlje, kjer ga črpajo, nato pa potuje do uporabnika. Ta ga uporablja v industriji, trgovini in storitvenih dejavnostih, gospodinjstvu, za toplotno in električno energijo ter, kot pogonsko gorivo za transport. Kakšna bo cena plina je odvisno tudi od same uporabe. V široki potrošnji ga predvsem ni potrebno skladiščiti, izkoristki so visoki, izgorevanje pa čisto (brez škodljivih izpustov emisij v okolje). Temu pravimo zelena energija, kajti je okolju prijazen energent.

Cenovno je plin odvisen od same porabe, profila odjema za odjemalca er od tipa pogodbe, ki je sklenjena. Tisti odjemalci, ki plin uporabljajo skozi vse leto, imajo nižje in boljše cene od sezonskih kupcev, ki ga večinoma uporabljajo za ogrevanje prostorov. Kakšna bo cena plina se odjemalcem določa glede na naftno formulo, katere vrednost se spreminja. Tej so vezani na cene nafte in naftnih derivatov na svetovnem trgu. Takšne pogodbe zagotavljajo večjo natančnost in prilagodljivost glede dobave plina. S kombinacijo načinov določitve kakšna bo cena plina nastanejo hibridni produkti, ki se s pravilnim usklajevanjem prilagajajo potrebam kupcev. Borzne cene se iz dneva v dan spreminjajo, zato je pri nakupu potrebno paziti na tovrstno dinamiko.